Na ribniški osnovni šoli je 10. maja v sklopu štirinajstega mladinskega literarnega festivala Bralnice pod slamnikom gostoval umetnik Boštjan Gorenc – Pižama.  Naši učenci namreč sodelujejo na ustvarjalnem natečaju Knjiga – moja izbira, ki poteka pod okriljem festivala. Kot je dejal ta znani pisatelj, prevajalec, komik, igralec, podcaster, scenarist, kolumnist, raper ali kar človek s črkami, kot rad poimenuje samega sebe, pa so bili najboljši razlog za njegov obisk prav številni ribniški učenci, ki so uspešno opravili bralno značko.

Pozornost mladih obiskovalcev ter učiteljic in učiteljev je skladno s scenarijem, ki ga je napisala knjižničarka in učiteljica Majda Ilc Hussein, najprej pritegnil izjemen nastop članic in članov izbirnega predmeta Ansambelska igra in interesne dejavnosti Šolski bend. Mentorica obeh je glasbena pedagoginja Nataša Arko. Za njimi je Ema Lesar, učenka 5. a razreda prebrala svojo avtorsko pesem, ki govori o tem, kakšen bi bil svet brez knjig. V njej je ugotovila, da kaj žalosten, saj nas te za razliko od sodobnih elektronskih naprav ne le razveseljujejo ampak tudi izobražujejo in v nas prebujajo ustvarjalnost. Na sceno, ki sta jo oblikovala likovni pedagog Simon Lavrič in hišnik Alojz Lovšin pa je hip za tem že prišel Ribnčan Urban, ki ga je odlično upodobil Pavel Klun, učenec 8. b razreda. V pristnem ribniškem narečju nam je zaupal, da mu je njegova Micka povedala, da bo danes tukaj andaht, svečan dogodek s pižamo, zato je pižamo prinesel kar s sabo. Ni si je hotel še obleči, saj ni pust, da bi po Ribnici hodil v pižami. Ema mu je prijazno razložila, da pižame ne bo potreboval, saj je bilo govora o gostu, Boštjanu Gorencu – Pižami in povabila k besedi Majdo Valčić, pomočnico ravnateljice OŠ Ribnica.

PREDSTAVITEV UMETNIKA

Majda Valčić je uvodoma pozdravila Boštjana Gorenca – Pižamo, Anžeta Miša, direktorja založbe Miš, učence, učenke, učiteljice in učitelje. Boštjana Gorenca – Pižamo je predstavila kot umetnika, ki stresa z odrskih desk bistroumne šale, iz knjig in stripov duhovite zgodbe, njegovi prevodi pa se iskrijo od zabavnih jezikovnih domislic. Povedala je, da je stopil na odrske deske po končani gimnaziji in tedaj začel tudi repati. V času študija je nastopal z N’tokom, Valterapom in Trkajem ter se uspešno udeleževal državnih prvenstev v freestylu. Zmagovit je bil tudi v gledališki improvizaciji. Prve korake v svet stand up komedije je naredil pred dvajsetimi leti in od tedaj sodi med najsvetlejše zvezde slovenskih stand up komikov. Razen neumornega zabavanja občinstva v živo Boštjan Gorenc – Pižama tudi neutrudno piše. Soustvarja strip za revijo Pil, za revijo Joker piše kratke zgodbe in opise namiznih iger. Veliko prevaja, predvsem otroško in fantazijsko literaturo. Zaslužen je za prevode priljubljenih serij knjig o Kapitanu Gatniku in Gospodu Gnilcu ter za prevod komično apokaliptičnega romana Dobra znamenja, ki mu je prislužil uvrstitev na Častno listo IBBY. Soustvaril je zbirko stripov Šnofijeva druščina. V začetku leta 2016 je izšel njegov samostojni prvenec sLOLvenski klasiki 1, v katerem je postavil temeljna dela slovenskega slovstva v kontekst sodobne spletne komunikacije.

V nadaljevanju je pohvalila vse učence, ki so uspešno sodelovali v bralni znački in njihove mentorice na predmetni in razredni stopnji. Te namreč utirajo učencem pot v svet knjige že v najzgodnejšem učnem obdobju.

Še posebej je čestitala letošnjim zlatim bralcem. Med 79-imi devetošolci v šolskem letu 2023/2024 jih je 30, kar je več kot lani. Zaželela jim je, naj s knjigo ob boku še naprej pišejo in živijo svoje najlepše življenjske zgodbe.

ZLATI BRALCI 2023/2024

V 9. A so si pod mentorstvom Jelke Mate častni naziv Zlati bralec prislužili Jan Košir,  Lara Levstik, Nika Mihelič, France Prelesnik, Vida Ruparčič, Iza Slavec, Sara Šilc, Chenghao Zhan in Lina Zorec.

V 9. B so zmagovalci branja pod mentorstvom Anje Briški Merkaš Tina Indihar, Kaja Naja Košir, Mark Nosan in Nik Rus.

Zlati bralci 9. C pod mentorstvom Vanje Novak so: Jakob Bojc, Maks Bojc, Eva Dejak, Nika Dušič, Hana Đukić, Žiga Fajfar, Jaka Henigman, Tina Marolt, Gaja Andreja Mihajlović,  Alja Rigler, Taj Rus in Taja Starc. 

V 9. D je vodila učence do naziva Zlati bralec Majda Valčić, dosegli pa so ga: Julijana Jesenšek, Nana Lesar, Ina Marie Lovšin, Patrik Merhar in Zarja Rigler.

ZGODBE BOŠTJANA GORENCA – PIŽAME

Boštjan Gorenc – Pižama je obiskovalce začaral v svojo zgodbo že v trenutku, ko je stopil pred mikrofon. Ker naj bi mu nagajal, ga je nekajkrat neuspešno testiral z različnimi nivoji glasu, nato pa ga dodobra obrisal in s tem odpihnil najmanjšo sled nepozornosti učencev. Preizkusil pa je tudi znanje svojih mladih gostov o slovenski književnosti. Kot iz topa so izstrelili, da je največji slovenski pesnik France Prešeren. Malo težje je bilo najti odgovor na naslednje vprašanje … Pokazal jim je sliko Prešerna in sliko Zlatka Zahoviča ter jih vprašal, v čem je največja razlika med njima. Zaupal jim je, da predvsem v tem, da za razliko od Zahoviča France Prešeren ni bil nikoli disciplinsko suspendiran. Res pa je, da ga je suspendirala Julija Primic …

Pohvalil se je, da je državni prvak v hitrostnem recitiranju Prešernove Vrbe. Čeprav je naposled priznal, da si je to državno prvenstvo in tekmovalne pogoje izmislil kar sam, pa je celo pesem Vrba zares zrecitiral v približno eni sami minuti. Dodal je, da je Vrba pravzaprav prvi slovenski rap komad in sicer v trap verziji.

Učencem je pokazal knjige, ki jih je napisal in so bile nominirane za številne nagrade, mnoge izmed njih pa se ponašajo z znakom zlata hruška. Najprej se je ustavil pri fantazijski pesmi Kaj se skriva očku v bradi in jo zrecitiral. Otroke je vprašal, če sploh vedo, kaj pomeni beseda »fantazijsko«. Razložil jim je, da pomeni čisto fantazijo med drugim to, da naj bi se otrok med tednom, ko mora v šolo, zjutraj zbudil kar sam od sebe. Seveda pa se zadeva drastično obrne v soboto in nedeljo, ko glej ga zlomka, otroci vstanejo navsezgodaj in skačejo po glavi staršem, ki bi se radi vsaj enkrat na teden do sitega naspali.

Predstavil je svojo knjigo Si že kdaj poskusil Luno, ki je bila leta 2020 nominirana za nagrado večernica, knjigo Botrovo darilo ter delo Učitelj Sova in jezično drevo, ki jo je ilustriral Damijan Stepančič in govori o Primožu Trubarju. Dejal je, da je vsak jezik kot veliko košato drevo in da so listi na njem besede. Nekateri listi so že porumeneli in odpadajo, drugi na novo zelenijo. Tako tudi v sodobnem slovenskem jeziku nekatere besede izginjajo, pojavljajo pa so nove, s katerimi poimenujemo stvari in pojme, ki jih nekoč nismo poznali.

Povedal je, da je njegovo delo Huda risinja nastalo na pobudo Zavoda za gozdove in projekta LIFE Lynx, ki ima za poslanstvo ponovno naselitev risa v našem gozdnem okolju. Za razliko od volka, medveda, lisice, zajca in drugih gozdnih živali ris do tedaj svoje knjige ali pravljice še ni imel … Knjigi je kmalu sledila Huda risanka, ki jo je avtor predvajal v veliko zadovoljstvo učencev.

Ob znameniti zbirki knjig Pasji mož, ki jo je prevedel in priredil, je otrokom razložil, da pomeni »prirediti« besedilo tudi predelati ga in prilagoditi tematiko nekemu konkretnemu kulturnemu in družbenemu okolju, kot je npr. slovensko. Postopek je sočno ilustriral s pesmico Huda Risinja, ki jo je v istoimenski knjigi priredil na osnovi pesmice Huda mravljica. Na podoben način je v svoji knjigi sLOLvenski klasiki  »omrežil« 50 literarnih klasikov in njihovih del ter prikazal, kakšne bi bile te zgodbe danes, če bi se dogajale na spletu. Nazorno je pokazal, kako bi na spletu izgledala Prešernova Zdravljica, če bi bila opremljena z emojiji. Za vse besede, kot npr. »up budi«, seveda čustvenčki ne obstajajo, zato si je moral izmisliti nekaj novih.

Kot avtor stripov se je predstavil s stripom Šnofijeva druščina, ki ga z ilustratorjem Matejem de Ceccom ustvarja za najstniško revijo Pil že od leta 2008.

Da je med vsem navedenim tudi pravi raper, je dokazal z rapanjem komada Ne prepisuj od mene. Ta govori o učencu, ki se doma muči z domačo nalogo ure in ure, nek lenuh pa jo potem hoče v nekaj minutah prepisati od njega. Poučil nas je, da je učenec brez učnih navad kot ena lena gnjat …

Povedal je, da ga zelo jezi, ko kateri od učencev kdaj reče, da je neka knjiga čisti dolgčas. To enostavno ne more biti res, saj se najde prava knjiga prav za vsako zanimanje. Poleg zgodb, ki nam jih podarjajo knjige, pa nam le-te krepijo našo sposobnost komuniciranja in mišljenja ter nam bogatijo domišljijo.

V počastitev njegovemu nastopu in ustvarjanju je otroški pevski zbor ribniške osnovne šole avtorju in gostom zapel pesem Huda Risinja. Naučili so se je in jo zapeli pod taktirko mentorice Nataše Arko. Ribnčan Urban se je Pižami za njegov andaht zahvalil tako, da mu je za lon podaril kuhalnico, s katero bo lahko kaj dobrega skuhal. Gorenc se mu je zahvalil z besedami, da je kuhalnica zagotovo čarobna in da jo bo vedno nosil pri sebi. Kdaj pa kdaj, ko mu bo morda pri pisanju novih zgodb zmanjkalo navdiha, pa jo bo tudi prosil, naj mu kaj prišepne. Ribničani imamo namreč za ušesi veliko pronicljivih peripetij.

Za nadvse zabaven nastop in za vse tisto, česar so se med vrsticami njegovih črk naučili, so se Boštjanu Gorencu – Pižami zahvalili tudi vsi drugi učenci in gostje. Z dolgim aplavzom, ki se kar ni in ni hotel končati …

Besedilo: Marinka Mate

Fotografije: Blaž Merhar