Skoči na glavno vsebino

Drug drugemu smo sonce

In smo jih vsi nestrpni kooooončnoooo dočakali!

Brez omejitev druženja smo si s poudarjenim občutkom svobode končno lahko privoščili v Osnovno šolo dr. Franceta Prešerna Ribnica povabiti Enoto VDC-ja, ki deluje v Ribnici.  Učiteljica Tatjana je imela s svojimi učenci iz 4.b to res prijetno vlogo, da je 22. novembra kot prva na široko odprla vrata svojega razreda in z veseljem sprejela na prvi pogled skorajda malo prestrašene prišleke. Tudi oni so namreč že pozabili, kaj pričakovati v ribniški osnovni šoli, saj že precej časa niso prestopili našega praga.

Vsekakor je prva negotovost tako pri učencih kot tudi pri uporabnikih VDC-ja hitro minila. Ko so namreč četrtošolci obiskovalce povabili medse, so se skupaj naučili pesmico o soncu, kar je kljub mrzlemu in deževnemu novembrskemu vremenu zunaj v hipu ogrelo učilnico in naredilo res prijetno vzdušje.

Po čudovito zapeti skupinski pesmici z naslovom »Naši mali sončki« pa so se učenci razdelili v skupine ter k sebi povabili tudi naše obiskovalce. Ker je bil dan že pošteno začinjen s soncem, so se namreč odločili večno svetlobo ovekovečiti na poseben, skupinski način. Pozimi je namreč sonce precej redkeje na nebu, zato je pametno, da si vse dobro, kar nam podaja sonce, ustvarimo sami. Veliki sončni plakati, ki krasijo stene šolskega hodnika,  so dokaz, da je to našim učencem s pomočjo obiskovalcev iz VDC-ja vsekakor uspelo.

Po dopoldanskem druženju pod okriljem projekta »Korak k Sončku«, ki je vse sodelujoče napolnilo s pozitivno energijo, so se uporabniki VDC-ja seveda vrnili v svoje utečene tire. Ampak tokrat so v svoj drugi dom odšli opolnomočeni! Poleg izbranega sončnega plakata, ki sedaj krasi stene VDC-ja, so s seboj odnesli še kanček sreče. Kot pravi namreč stara modrost, vsaka podarjena pikapolonica prinese srečo, zato so učenci in učenke 4.b svoje goste presenetili s prelepimi skuplturami pikapolonic. Tako smo si zagotovili, da se vsekakor še vrnejo v Osnovno šolo Ribnica. Če ne prej, pa ko jim zmanjka naše sreče…

Tekst in foto: Katja Rus

Dostopnost