Pust veselih in nasmejanih ust v Osnovni šoli Ribnica
Neki stari modrec je nekoč zapisal:
»Da bo debela repa in korenje,
mora biti na pustni dan veselje!«
Kaj smo torej hoteli drugega kot našemiti se, zamaskirati se in veselo odkorakati po mestu s pomembno nalogo: poskrbeti za dobrobit Občine Ribnica in njenih občanov v letu 2020. Res da je bila večina maškar v našem pustnem sprevodu še pošteno mladoletna, vendar verjemite, da so svojo nalogo sprejeli resno in odgovorno. Ni enostavno, če prihodnost drugih leži v tvojih rokah!
Da bodo prebivalci ribniške doline v nadaljevanju leta veseli in bodo njihovi žepi debeli, se je šolski sprevod odločil začeti na začetku: pri najmlajših. Tako se je pustni sprevod na pustni torek najprej podal na obisk v Vrtec Ribnica, kjer so šolske pustne šeme na hitro porajale z vrtčevskimi maskami. Še posebej prepričljivi so bili prvošolci s svojimi skupinskimi pustnimi maskami s simboli narave. Njihovi spomini na vrtec so namreč še precej sveži, zato so si še izdatno želeli na svoje drobne naslednike napraviti dober vtis.
Da je bila tehtnica uravnana, se je dolga pisana pustna kača šolskih mask podala še k najstarejšim – v Dom starejših občanov Ribnica, kjer so nas pričakale precej bolj zrele, a nič manj razigrane pustne šeme. Po obisku Zdravstvenega doma Ribnica pa se je šolski pustni karneval podal še na ribniški trg, kjer nas je pričakal lep kup radovednežev. Zadovoljno občinstvo je le še podžgalo pustno dobro voljo, tako da so se maškare vesele in razigrane lahko vrnile v šolo, kjer so poskrbele, da se je »narobe dan« nemoteno odvijal naprej.
No, v sredo je bilo seveda spet vse po starem. Nikjer več ni bilo najti nobene pikapolonice, palčka, princese, nindže, kuharja ali morda komarja. V šolskih klopeh so zopet sedeli običajni otroci v šolskih copatah in se pridno učili. Vse je bilo običajno, le pogledi otrok so bili tokrat malo drugačni. Kdo ve, kaj se plete v njihovih glavah…
Čeprav je pust bolj krivih ust,
obraz maškar iz Osnovne šole Ribnica prav nič ni bil pust.
Maškare so krivih ust le tedaj,
kadar raztegne jih smehljaj.
Tekst in foto: Katja Rus